Antigona je pokazala neprimerljivo zvestobo svojemu mrtvemu bratu Poliniku, ko ga je kljubovalno pokopala proti Kreontovemu ukazu. Z izpolnitvijo svoje moralne obveznosti, da spoštuje svojega brata, je Antigona dala prednost družinski ljubezni pred zunanjo avtoriteto in družbenimi pričakovanji.
Moralni pogum in državljanska nepokorščina
Antigonina neomajna vera v moralni imperativ, da mora brata pokopati, jo je privedla do tega, da je kljubovala državnim zakonom, ki jih predstavlja Kreontov odlok. Njena zavezanost pravičnosti jo je spodbudila, da je izpodbijala avtoriteto, tudi za ceno lastnega življenja, in pokazala izjemen pogum kljub ogromnim nasprotjem.
Samožrtvovanje in mučeništvo
Antigonina odločenost, da bo spoštovala svojega brata, jo je pripeljala do tega, da je prostovoljno sprejela svojo kazen, saj je vedela, da bo verjetno povzročila njeno smrt. Njena požrtvovalnost poudarja njeno neomajno zavezanost svojim načelom in njeno pripravljenost prenašati osebno trpljenje v prid temu, za kar je verjela, da je prav.
Moralna jasnost in kljubovanje nepravičnim zakonom
V nasprotju s Kreontovim togim in neusmiljenim spoštovanjem državnih zakonov je Antigona pokazala globoko razumevanje moralnih načel in pomena pravičnosti. Njeno kljubovanje Kreonovemu nepravičnemu dekretu je razkrilo omejitve zakona, ko je ta v nasprotju z inherentnimi moralnimi dolžnostmi in naravno pravičnostjo.
Simbolična predstavitev boja človeške narave za pravičnost
Antigonina zgodba je postala brezčasna predstavitev posameznikovega boja proti nepravični oblasti in konflikta med človeškimi zakoni in višjimi moralnimi oziroma božanskimi zakoni. Njeno iskanje pravice še naprej odmeva med občinstvom kot simbol boja proti zatiranju in pomena individualnega moralnega prepričanja.
S temi atributi se Antigona pojavi kot tragični junak, ki uteleša najvišje vrline zvestobe, poguma in vdanosti načelom, kar pusti globok vpliv na zahodno literaturo in filozofijo.