1. Ambicije in moč: Lady Macbeth je ambiciozna in si želi moči. Verjame, da bi moral biti Macbeth kralj, in je pripravljena storiti vse, kar je potrebno, da doseže ta cilj. V Macbethov um zaseje seme ambicij in ga spomni na prerokbe čarovnic, ki so napovedale njegov vzpon na oblast.
2. Čustvena manipulacija: Lady Macbeth manipulira z Macbethovimi čustvi tako, da dvomi o njegovem pogumu in moškosti. Imenuje ga "strahopetec" in namiguje, da ni "dovolj moški", da bi izpolnil svojo usodo. Ta čustvena manipulacija igra na Macbethovi negotovosti in ponosu ter ga potiska k umoru.
3. Apeliranje na njegovo ljubezen: Lady Macbeth poziva k Macbethovi ljubezni do nje in njune skupne prihodnosti. Trdi, da če ne bo ukrepal, nikoli ne bo postal kralj in nikoli ne bosta imela moči, in地位。Izigrava njegovo čustveno navezanost nanjo, zaradi česar se počuti dolžnega storiti zločin v njuno skupno korist.
4. Ustvarjanje občutka usode: Lady Macbeth prepriča Macbetha, da so čarovniške prerokbe usoda in da jih mora izpolniti. Duncanov umor predstavi kot nekaj, kar je že usojeno, da se zgodi, zaradi česar se zdi, da Macbeth nima druge izbire, kot da to izvede.
5. Osvetlitev in izolacija: Lady Macbeth izolira Macbetha od njegovega moralnega kompasa tako, da zmanjša pomen posledic umora. Zavrne njegovo krivdo in strah, tako da ju imenuje "slabosti" in ga prepriča, da lahko skupaj premagata vse ovire. To osvetljevanje še dodatno razjeda Macbethove moralne ovire, zaradi česar je lažje zagrešiti zločin.
6. Apeliranje na njegov pohlep: Lady Macbeth poudarja materialne nagrade, ki jih prinaša postati kralj, kot so bogastvo in土地。Te ugodnosti predstavi kot način, da si zagotovijo svojo prihodnost in utrdijo svoj položaj v družbi.
Z uporabo teh manipulativnih strategij Lady Macbeth postane gonilna sila za Macbethovo odločitev, da ubije Duncana. Izkorišča njegove slabosti in želje, igra na njegovih čustvih, ambicijah in občutku dolžnosti, kar ga na koncu popelje na pot uničenja.