* "Ko bo umrl,
Vzemite ga in ga izrežite v majhne zvezde,
In naredil bo obraz nebes tako lep
Da bo ves svet zaljubljen v noč
In ne častite sijočega sonca." (Romeo, III. dejanje, II. prizor)
Ta metafora Romeovo lepoto primerja z zvezdami in nakazuje, da je tako lep, da bi lahko naredil nočno nebo lepše od dneva.
* "Ampak, mehko, kakšna svetloba se prebija skozi tisto okno?
To je vzhod in Julija je sonce." (Romeo, II. dejanje, II. prizor)
Ta metafora Julijo primerja s soncem, kar nakazuje, da je vir svetlobe in lepote v Romeovem svetu.
* "O Romeo, Romeo, zakaj si ti Romeo?
Zataj svojega očeta in zavrni svoje ime;
Ali, če nočeš, bodi le prisežena moja ljubezen,
In ne bom več Capulet." (Julija, II. dejanje, II. prizor)
Ta metafora primerja Julijino ljubezen do Romea z zanikanjem lastne identitete, kar nakazuje, da se je zanj pripravljena odpovedati vsemu.
* "Ti nasilni užitki imajo nasilne konce,
In v svojem zmagoslavju umrejo, kot ogenj in prah,
Ki, ko se poljubljata, zaužijeta." (Romeo, II. dejanje, VI. prizor)
Ta metafora primerja ljubezen med Romeom in Julijo s poljubom, ki oba razjeda, kar nakazuje, da je njuna ljubezen na koncu uničujoča.
* "Moja nagrada je brezmejna kot morje,
Moja ljubezen je globoka; več ti dam,
Več imam, kajti oboje je neskončno." (Julija, II. dejanje, II. prizor)
Ta metafora Julijino ljubezen do Romea primerja z morjem, kar nakazuje, da je globoko in neizčrpno.