Žalost in melanholija :Hamletov oče, kralj Hamlet, je pred kratkim umrl in Hamlet globoko obžaluje svojo izgubo. Ta globoka žalost ga vodi k razmišljanju o nesmiselnosti življenja in želji po koncu trpljenja.
Razočaranje nad svetom :Hamlet postane razočaran nad svetom, v katerem živi. Odkrije pokvarjenost, prevaro in moralno dvoumnost v svoji družini in na danskem dvoru. To razočaranje ga vodi k dvomu o lastnem mestu in namenu v svetu, ki ga dojema kot pokvarjenega.
Moralna dilema :Hamlet se znajde pred moralno dilemo maščevanja očetovega umora. Duh njegovega očeta zahteva maščevanje, toda Hamlet se bori z moralnimi posledicami odvzema drugega življenja. Ta notranji konflikt lahko povzroči občutke krivde, sramu in samosovraža, kar prispeva k njegovim samomorilnim mislim.
Eksistenčna kriza :Hamletovo razmišljanje o samomoru je prepleteno z njegovim eksistencialnim spraševanjem o življenju in smrti. Filozofira o naravi obstoja, posmrtnem življenju in možnostih za večni počitek kot osvoboditev od svetovnega trpljenja.
Pomembno je omeniti, da Hamletovih samomorilnih misli ne poganja le en specifičen dejavnik, temveč kombinacija različnih notranjih in zunanjih konfliktov, ki ga preplavijo. Skozi igro razmišlja o samomoru kot pobegu od svoje bolečine, vendar se na koncu ne more prisiliti, da bi si vzel življenje.