1. Hamartia (usodna napaka): Proctorjeva usodna napaka je v njegovem ponosu, trmi in želji, da ohrani svoj ugled in družbeni položaj. Sprva noče priznati svoje afere, tudi ko je ogroženo njegovo življenje, zaradi svojega ponosa in strahu, da bi bil javno osramočen.
2. Katarza: Tragični junaki pogosto preživijo trenutek globokega čustvenega očiščenja in samozavedanja. V Proctorjevem primeru se ta katarza zgodi med njegovimi zadnjimi pogovori z Elizabeth in Haleom. Prepoznava in priznava svoje napake in posledice svojih dejanj.
3. Preobrat sreče: Življenje Johna Proctorja se tragično obrne, ko ga končno aretirajo, mu sodijo in ga obsodijo na smrt zaradi čarovništva. Ta preobrat njegovih okoliščin označuje tragične posledice njegovih odločitev in tragično naravo njegovega padca.
4. Prevzetnost: Proctorja žene želja, da bi opral svoje ime in si povrnil družbeni položaj, toda na koncu mu njegov ponos prepreči, da bi naredil ključen kompromis in sprejel Abigailino opravičilo.
5. Trpljenje in priznanje: Proctor doživlja hudo trpljenje, ko se sooča z možnostjo svoje usmrtitve. Toda v svojih zadnjih trenutkih pride do globokega spoznanja svojih napak in pomanjkljivosti. To samozavedanje ga povzdigne onkraj njegovega prejšnjega ponosa in trme.
Medtem ko se pot Johna Proctorja ne konča z odrešitvijo ali pozitivnim izidom, njegov lik uteleša številne bistvene lastnosti in kvalitete, povezane s tragičnimi junaki. Njegov boj, notranji konflikt in končni padec v občinstvu izzovejo občutek usmiljenja, strahu in katarze ter tako izpolnijo številne bistvene elemente arhetipa tragičnega junaka.