1. Tragični junak :Zgodba se vrti okoli protagonista, znanega kot tragični junak, ki ima občudovanja vredne lastnosti, a ima tudi usodno napako, znano kot hamartia, ki na koncu pripelje do njihovega padca.
2. Prevzetnost :Tragični junak izkazuje pretiran ponos (hubris) in pogosto precenjuje svoje zmožnosti ali izziva bogove, kar jih vodi v pogubo.
3. Preobrat sreče :Protagonist doživi preobrat sreče iz stanja sreče, moči ali blaginje v stanje bede in propada. Ta premik od zmagoslavja k katastrofi se imenuje "peripeteja" in vodi do junakovega padca.
4. Prepoznavanje (Anagnorisis) :Na neki točki zgodbe tragični junak pridobi jasno razumevanje svoje prave identitete, situacije ali okoliščin, ki so privedle do njihovega padca. To pogosto vključuje priznanje njihove usodne napake ali napake.
5. Katarza :Tragedija želi skozi padec tragičnega junaka v občinstvu vzbuditi čustva strahu, pomilovanja in navsezadnje katarze. Katarza se nanaša na očiščenje teh čustev, ki jih izkusi občinstvo, pri čemer jim pusti občutek čustvene sprostitve in kontemplacije.
6. Usoda/usoda :Klasične tragedije pogosto vključujejo elemente usode in usode. Zunanje sile, kot so usoda, božje maščevanje ali prekletstva prednikov, igrajo vlogo pri oblikovanju propada tragičnega junaka in jih ni mogoče popolnoma nadzorovati ali se jim izogniti.