Dramska konvencija je naprava ali tehnika, ki se uporablja v drami za ustvarjanje določenega učinka ali posredovanje določenega pomena. Dramske konvencije lahko vključujejo stvari, kot so:
1. Na stran :stavek ali govor, ki ga lik izgovori občinstvu, ne pa drugim likom na odru.
2. Samogovor :dolg govor, ki ga govori lik sam na odru.
3. Deus ex machina :Nenaden in nepričakovan dogodek, ki reši konflikt v zgodbi.
4. Napovedovanje :Namigi ali namigi, ki so podani v zgodbi za pripravo občinstva na prihodnje dogodke.
5. Preblisk :Prizor, ki prekine sedanje dogajanje zgodbe, da prikaže dogodke, ki so se zgodili v preteklosti.
6. Simbolizem :Uporaba predmetov ali dejanj za predstavitev abstraktnih idej ali konceptov.
7. Alegorija :Zgodba, ki je povedana na simboličen način, z globljo moralo ali pomenom, skritim pod površjem.
8. Groteskno :vrsta drame, ki na komičen ali satiričen način predstavi izkrivljene ali pretirane like in situacije.
9. Metadrama :vrsta drame, ki razmišlja o sebi in naravi drame, pogosto podira četrti zid in neposredno nagovarja občinstvo.
Dramske konvencije je mogoče uporabiti za ustvarjanje različnih učinkov, od ustvarjanja napetosti in skrivnosti do zagotavljanja komične olajšave ali posredovanja resnega sporočila. So pomemben del dramatikovega kompleta orodij in jih je mogoče uporabiti za ustvarjanje močnih in nepozabnih gledaliških izkušenj.