1. Čustvena privlačnost :Melodrama je kapitalizirala čustva občinstva in predstavlja zelo pretirane like, situacije in konflikte. Te igre so bile znane po svoji čustveni intenzivnosti, z jasnimi razlikami med dobrim in zlim, liki pa so brez zadržkov izražali svoja čustva.
2. Senzacionalizem :Melodrame so vključevale senzacionalne elemente, da bi očarale občinstvo. Ti elementi so vključevali zlobne like, dekleta v stiski, vznemirljive rešitve, nenadne zaplete in moralne lekcije. Senzacionalizem je ponujal pobeg od vsakdanjika vsakdanjosti.
3. Preprostost zasnove :Melodrame so predstavljale preproste in jasne zaplete, ki jim je občinstvo lahko sledilo. Pogosto so se držali formulacijske strukture z jasnim moralnim sporočilom na koncu, zaradi česar so bili privlačni za širok krog gledalcev.
4. Dostopnost :Melodrame so izvajali na priljubljenih prizoriščih, kot so glasbene dvorane, sejmišča in namensko zgrajena gledališča. Ta gledališča so skrbela za delavski razred in nudila cenovno dostopne možnosti zabave.
5. Katarza in eskapizem :Melodrame so občinstvu ponudile priložnost za katarzo, jim omogočile izkusiti vrsto čustev in začasno pobegniti od lastnih težav. Predstave so pogosto zagotavljale občutek pravičnosti in moralnega maščevanja, kar je odmevalo med delavskim občinstvom.
6. Družbeni kontekst :Melodrame so odražale družbena vprašanja in skrbi časa. Obravnavali so teme, kot so družbeni razred, vloge spolov, revščina in ekonomska neenakost, s čimer so delavskemu razredu zagotovili sredstva, da izrazijo svoje upe, strahove in želje.
Če povzamemo, melodrama se je razvila kot priljubljena oblika zabave, ki je bila všeč delavskemu občinstvu. Združil je čustveno intenzivnost, senzacionalizem, preprostost zapleta, dostopnost in osredotočenost na družbena vprašanja ter ponudil katarzo in eskapizem ter odraz družbenega konteksta 19. stoletja.