Atentat so zarotniki skrbno načrtovali. Na marčevske ide so se zbrali v Pompejevem gledališču pod pretvezo, da se udeležijo sestanka rimskega senata. Ko je Cezar prišel, so mu predložili peticijo za odpoklic njihovega izgnanega kolega Publija Kornelija Lentula Sura, vendar je Cezar to zavrnil. To je zarotnikom služilo kot znak za napad.
Gaius Casca Longinus, eden od zarotnikov, je Cezarja zabodel v vrat in tako potegnil prvo kri. Temu je sledil val napadov, ko je več senatorjev obkolilo in zabodlo Cezarja z bodali. Cezar se je še zadnjič poskušal braniti, a so ga obvladali in zabodel več kot 23-krat.
Po rimskem zgodovinarju Suetoniju so bile Cezarjeve zadnje besede:"Et tu, Brute?" ("Ti tudi, Brutus?"). Ta stavek naj bi izrekel, ko je med svojimi napadalci videl svojega tesnega prijatelja in zaupanja vrednega poročnika Marka Junija Bruta.
Cezarjev atentat je končal njegovo življenje in dramatično spremenil tok rimske zgodovine. Po tem je Rimska republika prestala obdobje državljanskih vojn, ki so sčasoma privedle do prevlade Cezarjevega posvojenega sina in dediča Oktavijana (kasneje znanega kot cesar Avgust) in ustanovitve Rimskega imperija.