-Jezikovna ovira. Romeo in Julija je napisana v elizabetinski angleščini, ki jo sodobni igralci in občinstvo težko razumejo. Predstava je polna nejasnih besed, zapletene sintakse in poetičnih prijemov, ki so lahko zahtevni za interpretacijo in izvedbo.
-Čustvene zahteve vlog. Romeo in Julija sta Shakespearova najbolj strastna in zapletena lika. Oba sta mlada in impulzivna ter skozi igro doživljata širok razpon čustev, od ljubezni in veselja do obupa in žalosti. Igralci, ki igrajo te vloge, morajo biti sposobni prenesti ta intenzivna čustva na verodostojen in prepričljiv način.
-Fizične zahteve vlog. Romeo in Julija je fizično zahtevna predstava. Obstaja več prizorov, ki zahtevajo, da igralci izvajajo zapletene akrobacije, kot so mečevanje in plezanje po balkonih. Igralci, ki igrajo te vloge, morajo biti v dobri fizični kondiciji in morajo biti sposobni varno in prepričljivo izvesti te podvige.
-Velikost zasedbe. Romeo in Julija ima veliko likov, kar lahko oteži učinkovito uprizoritev igre. Obstaja več prizorov, ki vključujejo več likov, ki med seboj komunicirajo, zato je lahko težko preprečiti, da bi oder postal prenatrpan ali zmeden.
-Zgodovinski kontekst. Romeo in Julija se dogaja v Veroni v Italiji v 14. stoletju. To zgodovinsko okolje se lahko sodobnim igralcem in občinstvu težko poveže. Za igralce je pomembno, da razumejo zgodovinski kontekst predstave, da lahko natančno upodabljajo like in njihove motivacije.
Na splošno je Romeo in Julija zahtevna igra za izvedbo, vendar je tudi ena najbolj nagrajujočih Shakespearovih. Igralci, ki so sposobni premagati te težave, lahko ustvarijo resnično nepozabne predstave, ki bodo občinstvu ostale v prihodnjih letih.