Kakšen je primer domišljavosti v drugem dejanju Romeo in Julija?

Primer domišljavosti, uporabljene v 2. dejanju Romea in Julije, je Romeo, ki Julijo primerja z vzhajajočim soncem, sama pa je toliko lepša, da je zatemnila "Cynthijino čelo".

"Ampak, mehko! Kakšna svetloba skozi tisto okno se prebije?

To je vzhod in Julija je sonce.

Vstani, lepo sonce, in ubij zavistno luno,

Ki je že bolan in bled od žalosti,

Da si ti, njena služkinja, veliko bolj poštena od nje:

Ne bodi njena služkinja, saj je zavistna;

Njena vestalka je bolna in zelena,

In le bedaki ga nosijo. Odvrzi ga.

To je moja gospa; O, to je moja ljubezen!..." (2.2.2-8)