Drugi padec je v sporu med Montagueji in Capuletti. To dolgoletno rivalstvo ustvari globok razkorak v Veroni in postane katalizator za tragične dogodke, ki sledijo. Sovraštvo in sovražnost med obema družinama onemogočata vsakršen poskus sprave ali razumevanja, kar vodi do uničujočih posledic za tiste, ki so ujeti v spopad.
Napačna komunikacija prav tako igra pomembno vlogo pri propadu Romea in Julije. Liki se pogosto napačno razumejo ali ne uspejo učinkovito komunicirati, kar vodi do žalostnih in včasih usodnih posledic. Na primer, pismo patra Laurencea, ki pojasnjuje Julijino lažno smrt, prispe prepozno, zaradi česar je Romeo verjel, da je resnično mrtva, in ga spodbudi k samomoru.
Nazadnje, vpliv usode in koncept zvezdniških ljubimcev prispevata k propadu Romea in Julije. Skozi igro se pojavljajo aluzije na usodo ali višjo silo, ki osebe vodi tragični usodi naproti. Ta vera v usodo ali prekletstva ustvarja občutek nemoči in neizogibnosti, kjer se liki počutijo nemočne, da bi spremenili svojo usodo. Ko igra napreduje, se ti dejavniki združijo, kar vodi do končnega padca protagonistov in njihovega tragičnega konca.