1. Nastavitev: Fizična lokacija, kjer se igra odvija. Lahko je določena soba, mesto, gozd ali namišljeno kraljestvo. Postavitev prispeva k splošnemu razpoloženju in tonu igre ter vpliva na izkušnje in interakcije likov.
2. Scenski elementi: Vizualne komponente, ki ustvarjajo okolje igre, vključno s pohištvom, rekviziti in okraski. Ti elementi pomagajo vzpostaviti časovno obdobje, družbeni kontekst in vzdušje dramskega sveta.
3. Osvetlitev: Oblikovanje razsvetljave igra ključno vlogo pri definiranju prostora z ustvarjanjem posebnih učinkov, poudarjanjem določenih območij ter ustvarjanjem razpoloženja in atmosfere. Lahko nakazuje čas dneva, vreme in čustvena stanja likov.
4. Zvok: Zvočni učinki, glasba in tišina prispevajo k definiranju prostora z ustvarjanjem slušne izkušnje za občinstvo. Zvoki lahko vzbudijo čustva, ustvarijo razpoloženje in zagotovijo pomembne kontekstualne informacije.
5. Gibanje in blokiranje: Gibanje likov in njihova razporeditev na odru lahko definirata prostor in oblikujeta dojemanje občinstva o njem. Blokiranje se nanaša na položaje in gibe igralcev na odru in lahko ustvari specifično dinamiko in odnose med liki.
6. Pogled občinstva: Pri definiranju prostora ima vlogo tudi prostorsko razmerje med občinstvom in odrom. Dejavniki, kot so razporeditev sedežev, bližina igralcev in celotna zasnova gledališča, lahko vplivajo na to, kako občinstvo doživlja in interpretira prostor igre.
S skrbnim upoštevanjem teh elementov dramatiki, režiserji in oblikovalci ustvarijo koheziven in smiseln gledališki prostor, ki podpira teme, čustva in pripoved drame. Določitev prostora pomaga vzpostaviti kontekst za dejanja in interakcije likov ter prispeva k splošnemu vplivu in interpretaciji igre.