Aroganca in pretirana samozavest: Cezarjevo prepričanje o lastni nepremagljivosti in neupoštevanje opozoril drugih vodi v njegov propad.
Ambicije in želja po moči: Cezarjeva ambicija, da bi bil edini vladar Rima, vodi njegova dejanja in ogroža njegovo presojo.
Politična naivnost: Cezar ne prepozna politične nevarnosti, s katero se sooča zaradi svojih sovražnikov, vključno z Brutom in Kasijem, saj podcenjuje njuno sposobnost in pripravljenost, da se obrnejo proti njemu.
Pretirano zaupanje v druge: Cezarjevo zaupanje v svoje podpornike in njegovo zanašanje na njihovo zvestobo se izkaže za napačno, saj ga nekateri njegovi najbližji zavezniki izdajo.
Čustvena impulzivnost: Cezarjeve čustvene reakcije in impulzivne odločitve, kot sta njegova usmiljenost do poraženih sovražnikov in njegova nepremišljenost pri soočanju s senatom, prispevajo k njegovi ranljivosti.
Neupoštevanje nasvetov: Cezarjevo neupoštevanje opozoril in nasvetov njegovih zaveznikov in podpornikov, vključno s Kalpurnijinimi sanjami in Artemidorjevim zvitkom, ga pripelje v nevarnost.