1. Spor :Dolgoletni spor med Montaguejevimi in Capuletovi služi kot ozadje ljubezenske zgodbe Romea in Julije. Ta spor ustvarja okolje sovražnosti in nasilja, zaradi česar oba težko odkrito izražata svojo ljubezen in sta skupaj.
2. Naključno srečanje :Prvo srečanje Romea in Julije je opisano kot "ljubezen na prvi pogled", kar poudarja moč njune povezanosti. Vendar pa je to naključno srečanje tudi usodno, saj pripravi teren za njuno tragično romanco in na koncu vodi v njun propad.
3. Zakleto ime :Romeo in Julija se oba zavedata rivalstva svojih družin in priznavata morebitne posledice njune ljubezni. Juliet slavno toži:"Kaj je v imenu? To, čemur pravimo vrtnica, bi s katero koli drugo besedo dišalo tako sladko," s čimer je izrazila svojo željo, da bi presegla meje, ki jih postavljajo njuna družinska imena. Vendar je usoda njuni ljubezni namenila nesrečo, njuni imeni pa igrata ključno vlogo pri njunem propadu.
4. Impuous Marriage :Prenagljena odločitev Romea in Julije, da se poročita brez vednosti družin, poudarja njuno strast in neupoštevanje družbenih norm. Vendar to impulzivno dejanje pripomore k njunemu propadu, saj še dodatno zaplete njun odnos in še oteži spravo med družinama.
5. Izgon Romea :Ko Romeo ubije Tybalta, ga izženejo iz Verone. Ta ločitev od Juliet je za oba uničujoča in jima preprečuje, da bi bila skupaj. Romeovo izgon sproži verigo dogodkov, ki na koncu pripeljejo do njune tragične smrti.
6. Napačna komunikacija :Vrsta nesporazumov in napačne komunikacije igra ključno vlogo v odvijajoči se tragediji. Na primer, Romeo zmotno verjame, da je Julija mrtva, ko jo vidi ležati v grobnici. Ta nesporazum ga spodbudi k samomoru, kar privede do tragične smrti Juliete.
7. Učinek napitka :Julietina odločitev, da vzame napitek, ki ga je priskrbel pater Laurence, je še en usoden trenutek. Medtem ko je namen napitka, da se zdi mrtva in ji omogoči, da pobegne iz dogovorjene poroke s Paris, so njegovi učinki napačno izračunani. Čas, ko se Julija prebudi, je prepozen in Romea najde že mrtvega.
Navsezadnje koncept usode v Romeu in Juliji krepi idejo, da sta zaljubljenca kljub intenzivni ljubezni že od začetka obsojena na propad. Usoda se zaroti proti njim, oblikuje njihova dejanja in jih pripelje do tragičnega konca, poudarja moč usode in nesmiselnost človeških naporov pred večjimi silami na delu.