Po eni strani bi prvotno ureditev lorda in lady Capulet o Julijini poroki s Parisom, ne da bi zaprosila za njeno soglasje, lahko gledali kot na nadzor in zatiranje, kar je prispevalo k konfliktu. Njihovo neuspeh pri razumevanju Julietinih čustev se lahko dojema tudi kot pomanjkanje empatije ali razumevanja.
Po drugi strani pa njun odziv na Julietino domnevno smrt razkriva pristno naklonjenost in globoko žalost, kar kaže, da njuna ljubezen do hčerke ni povsem zasenčena zaradi družbenih konvencij ali družinske časti.
Poleg tega predstava priznava družbeni in kulturni kontekst, v katerem delujejo starši. Prepir med Montaguejevimi in Capuletovi ustvarja ozračje sovražnosti, nezaupanja in nasilja, ki omejuje njuno perspektivo in odločitve.
Shakespearova upodobitev Julijinih staršev omogoča kompleksno razumevanje njunih dejanj, motivov in čustev, namesto da ju prikazuje zgolj kot enodimenzionalne zlikovce. Njihovi liki poudarjajo spopad med osebnimi željami, družinskimi obveznostmi in širšimi družbenimi silami, ki oblikujejo njihova življenja.