1. Macbethov padec iz milosti:Macbeth začne igro kot plemenit in spoštovan bojevnik, ki ga spoštujejo njegov kralj in rojaki. Njegov padec v temo, ki ga vodijo njegova ambicija in manipulacije čarovnic, naredi njegov propad še toliko bolj tragičen. Občinstvo je priča njegovi preobrazbi iz junaka v neusmiljenega tirana in ta padec iz nemilosti vzbuja pomilovanje do globin, v katere je padel.
2. Macbethov notranji konflikt:Skozi igro se Macbeth bori s svojo vestjo in doživlja močno krivdo in obžalovanje svojih dejanj. Občinstvo je seznanjeno z njegovim notranjim nemirom in duševnimi mukami, ki jih prestaja, ko se spopada s posledicami svojih odločitev. Njegovi samospevi razkrivajo njegovo tesnobo, samoprezir in davek, ki so ga njegova dejanja vzela za njegovo dušo, ter vzbujajo sočutje do njegovega trpljenja.
3. Vloga in usoda Lady Macbeth:Lady Macbeth, gonilna sila Macbethovih začetnih dejanj, na koncu podleže norosti in krivdi ter doživi tragičen konec. Njen sestop je bil podoben Macbethovemu, on pa se sam sooča s posledicami njunih skupnih dejanj. Pričevanje njenemu padcu in globokemu učinku njenih dejanj na njuno življenje obeh je poglobilo občutek usmiljenja občinstva do Macbetha.
4. Čarovniška manipulacija:Macbeth je nedvomno odgovoren za svoja dejanja, vendar se občinstvo zaveda tudi vloge čarovnic pri njegovem padcu. Njihove prerokbe in manipulacije plenijo njegove ambicije in ranljivosti ter ga postavijo na pot uničenja. To Macbethovemu propadu doda plast zapletenosti in olajša sočutje do človeka, ki je postal žrtev nadnaravnih sil.
5. Ponovna vzpostavitev reda:Konec predstave prikazuje ponovno vzpostavitev zakonitega kralja in konec Macbethove tiranske vladavine. Čeprav je to nujno za vrnitev stabilnosti na Škotsko, poudarja Macbethov končni neuspeh in izgubo vsega, kar mu je bilo nekoč drago. Nasprotje med njegovo nekdanjo slavo in njegovim trenutnim stanjem vzbuja pomilovanje do tragične figure, v katero je postal.
Ti elementi skupaj ustvarijo občutek usmiljenja do Macbetha na koncu predstave. Medtem ko so njegova dejanja obžalovanja vredna in se mora soočiti s posledicami, Shakespeare vabi občinstvo, da sočustvuje z njegovim padcem, pri čemer prepozna zapletenost in človečnost, ki se skrivata za njegovimi tragičnimi odločitvami.