* Maščevanje: Igro poganja Hamletova želja, da bi maščeval očetovo smrt. To vodi v krog nasilja, saj Hamlet ubije tiste, za katere verjame, da so odgovorni za smrt njegovega očeta, ti ljudje pa se Hamletu maščujejo.
* Norost: Hamleta njegova žalost in jeza spravljata v norost, ta norost pa ga vodi k nepremišljenim odločitvam, ki se končajo z nasiljem. Na primer, Hamlet v navalu jeze ubije Polonija, kasneje pa zabode Klavdija z zastrupljenim mečem.
* Usoda: Predstava nakazuje, da je Hamlet ujet v mrežo usode in da je prelivanje krvi neizogibno. To simbolizira duh Hamletovega očeta, ki se prikaže Hamletu in mu pove, da mora maščevati njegovo smrt.
Prelivanje krvi v Hamletu je odraz temnega in nasilnega sveta predstave. To je svet, kjer maščevanje, norost in usoda igrajo vlogo pri oblikovanju človeških dogodkov.