1. Moralni pogled :Viktorijanska družba je bila pod močnim vplivom verskih prepričanj in moralnih kodeksov, ki so oblikovali njihove poglede na kriminal. Veliko ljudi je verjelo, da so zločini posledica moralne izprijenosti in individualnih odločitev. Zločince so videli kot moralno pomanjkljive posameznike, ki jih je treba kaznovati, da bi ohranili družbeni red.
2. Oddelki razreda :Viktorijanska družba je bila globoko razdeljena po razrednih mejah, pri čemer sta imela višji in srednji razred bistveno drugačen odnos do kriminala v primerjavi z delavskim razredom. Višji sloji so na zločine, ki so jih zagrešili nižji sloji, pogosto gledali s prezirom in moralnim prezirom, medtem ko je bil delavski razred za iste zločine deležen strožjih kazni.
3. Gibanja za socialno reformo :V viktorijanski dobi so se pojavila različna družbena reformna gibanja, katerih cilj je bil obravnavati družbena vprašanja, vključno s kriminalom. Ta gibanja, kot sta gibanje za zmernost in gibanje raztrganih šol, so si prizadevala izboljšati življenjske razmere revnih in zmanjšati kriminal z obravnavanjem osnovnih družbenih vzrokov.
4. Industrializacija :Hitra industrializacija in urbanizacija v viktorijanski dobi sta povzročili pomembne gospodarske in družbene spremembe. Prenaseljena mesta, brezposelnost in revščina so prispevali k povečanju stopnje kriminala. To je vodilo do strožjih kazni in večjega poudarka na odvračanju od kriminala.
5. Senzacionalizem v medijih :Viktorijanska doba je bila priča porastu senzacionalističnega novinarstva in literature, ki se je pogosto osredotočala na zločine, umore in druge šokantne zgodbe. To medijsko poročanje je povzročilo senzacionalizacijo kriminala ter spodbudilo strahove in tesnobo javnosti ter vplivalo na javno dojemanje.
6. Spreminjanje kazenskega sistema :V viktorijanski dobi je prišlo do spremembe v kazenskem sistemu, z odmikom od javnih usmrtitev in k bolj humanim oblikam kaznovanja, kot je zapor. To je odražalo postopno spremembo v odnosu do obravnave kriminalcev kot posameznikov, ki potrebujejo rehabilitacijo, in ne le kot predmetov kaznovanja.
7. Pravne reforme :Viktorijanska doba je bila priča tudi pomembnim pravnim reformam, kot sta uvedba metropolitanske policije in ustanovitev sodišč za mladoletnike. Cilj teh reform je bil izboljšati kazenski pregon in pravosodje ter prispevati k bolj strukturiranemu in učinkovitemu sistemu kazenskega pravosodja.
Na splošno, medtem ko so nekateri vidiki viktorijanske družbe imeli oster in moralističen pogled na kriminal, je bilo tudi vedno večje priznanje potrebe po družbenih reformah za odpravo temeljnih vzrokov kriminala in izboljšanje družbenih razmer, ki so prispevale k kriminalnemu vedenju.