1. Minljiva narava življenja:
Macbeth razmišlja o minljivosti in nepomembnosti človeškega obstoja. Življenje primerja z zgolj senco, ki na kratko mine brez prave vsebine ali trajnega vpliva. Sprašuje se:"Življenje je samo hodeča senca."
2. Umrljivost in smrt:
Macbeth razmišlja o svoji smrtnosti in priznava svojo bližajočo se smrt. Zaveda se, da so bili kljub njegovemu prizadevanju za moč in ambicije vsi njegovi svetovni dosežki in prizadevanja zaman. Smrt razkriva minljivo naravo življenja in odpravlja vsako iluzijo veličine.
3. Filozofsko raziskovanje:
Znotraj večjih tem predstave Macbethova introspekcija predstavlja filozofsko raziskovanje namena in smisla človeškega obstoja. Podoba hodeče sence spodbuja k globljemu razmišljanju o resničnosti, identiteti in minljivosti življenja.
4. Predvidevanje pogube:
Macbethova izjava nakazuje tudi njegovo bližajočo se pogubo. Ko se igra približuje svojemu tragičnemu koncu, Shakespeare uporabi to srhljivo metaforo, da nakaže Macbethov notranji nemir in njegovo padajočo spiralo v samouničenje.
Na splošno je besedna zveza "ampak hodeča senca" globoko simbolična črta, ki jo je izrekel Macbeth in simbolizira človeško smrtnost, eksistenčne refleksije in nesmiselnost iskanja moči in nadzora spričo minljivosti življenja.