1. Tragični junak:
Ojdip, glavni lik, je tragični junak, ki ima občudovanja vredne lastnosti, vendar je na koncu obsojen zaradi tragične napake. Je moder in pravičen vladar, vendar ga pretiran ponos in želja po znanju vodita v propad.
2. Hrabri (pretirani ponos):
Ojdip ponazarja oholost, usodno napako, ki v tragedijah pogosto pripelje do protagonistovega padca. Verjame, da lahko uide usodi, in kljubuje prerokbam, ki ga svarijo pred njegovo usodo.
3. Peripeteja (Preobrat sreče):
Ojdipovo življenje se nepričakovano obrne, ko odkrije resnico o svoji identiteti in dejanjih. Razkritje, da je ubil očeta in se poročil z materjo, spremeni njegovo bogastvo iz spoštovanega kralja v zakletega človeka.
4. Anagnorisis (prepoznavanje):
Ojdipov tragični propad pospeši njegovo priznanje resnice o svoji preteklosti. Njegov trenutek samospoznanja vodi v globoko tesnobo in grozo.
5. Katarza (čustveno očiščenje):
Oedipus Rex v občinstvu vzbudi močna čustva pomilovanja in strahu. Ko so priča Ojdipovemu trpljenju, doživijo občutek katarze – sprostitev zadrževanih čustev in očiščenje duše.
6. Tragičen konec:
Predstava se zaključi z Ojdipovim propadom, ko se oslepi in izžene iz Teb. Njegova tragična smrt služi kot svarilo o posledicah človeškega ponosa in neizogibnosti usode.
7. Družbene in moralne teme:
Oedipus Rex raziskuje brezčasne teme, kot so usoda, svobodna volja, človeško trpljenje in iskanje znanja. Poglablja se v zapletenost človeškega obstoja in odpira globoka vprašanja o odnosih med bogovi in smrtniki.
Zato Kralj Ojdip ne le izpolnjuje merila tragedije, ampak ponazarja žanr, prikazuje njegove ključne elemente in pusti trajen vpliv na občinstvo s svojim močnim pripovedovanjem zgodb in raziskovanjem univerzalnih tem.