1. Usoda sama:
>V kontekstu predstave se zdi Usoda vsemogočna in neizogibna sila, ki usmerja dogajanje. Od prerokb o Ojdipovem rojstvu do njegovega tragičnega propada se zdi, da je usoda glavni režiser njegove usode.
2. Bogovi:
> Bogovi, zlasti Apolon in Tirezija, pogosto veljajo za tiste, ki predvidevajo in razglašajo prerokbe, ki oblikujejo Ojdipovo življenje. Imajo znanje, ki presega človeško razumevanje, in narekujejo potek dogodkov. Nekateri morda menijo, da so bogovi odgovorni za tragično usodo, ki doleti Ojdipa.
3. Človeška šibkost:
>Ojdip, medtem ko nevede ravna v skladu z ukazom usode, pokaže človeške napake, ki prispevajo k njegovemu tragičnemu propadu. Njegov ponos, radovednost in prehitro odločanje igrajo pomembno vlogo pri razkritju njegove usode. Zato lahko nekateri trdijo, da so Ojdipove odločitve in dejanja do neke mere odgovorni za tragični izid.
4. Ukrepi staršev:
>Dejanja in odločitve Ojdipovih staršev, kralja Laja in kraljice Jokaste, prispevajo k verigi dogodkov, ki vodijo v Ojdipovo tragično usodo. Njihova odločitev, da zapustijo sina, in manipulacije, da bi preprečili prerokbo, bi lahko razumeli kot sprožitev tragične usode, ki se odvija.
5. Nevednost in svobodna volja:
>Kljub prerokbam ima Ojdip v iskanju resnice določeno stopnjo svobodne volje. Njegovo odločenost, da odkrije resnico, tudi kljub opozorilom, bi lahko razumeli kot njegovo izbiro pri oblikovanju svoje usode. V tem smislu nekateri morda vidijo, da so Ojdipova dejanja pod vplivom usode in da jih je oblikovalo njegovo lastno odločanje.
V bistvu je vprašanje krivde v Kralju Ojdipu podvrženo razlagi in zahteva premislek o različnih dejavnikih, vključno z vlogo Usode, dejanji posameznikov, vplivom bogov in človeškim stanjem.