V tem trenutku se občinstvo zaveda več ključnih dejstev:
1. Ljubezen, ki pogubi: Občinstvo iz uvodnega prologa ve, da bo ljubezen med Romeom in Julijo na koncu pripeljala do njune prezgodnje smrti. Medtem ko Romeo in Julija odkrivata svojo zaljubljenost, gledalci razumejo tragične posledice njune strasti, kar ustvarja občutek slutnje in napetosti.
2. Spor Montaguejev in Capulettov: Dolgoletni spor med družinama Montague in Capulet je občinstvu znan že od samega začetka. Zavedata se globoko zakoreninjenega sovraštva in nasilja med družinama. To spoznanje stopnjuje dramatično ironijo, ko se Romeo, Montague, in Julija, Capulet, globoko zaljubita, ne zavedajoč se posledic, ki jih bo njuno razmerje imelo za obe družini.
3. Nevednost staršev: Starši Romea in Julije se ne zavedajo cvetoče ljubezni svojih otrok. Poznavanje občinstva o tem skrivnem razmerju še dodatno poveča dramatično ironijo, saj starša še naprej delata načrte in se odločata, ki nevede prispevata k tragediji.
Z vzpostavitvijo te dramatične ironije v 1. prizoru Shakespeare ustvari globok občutek napetosti in patosa. Občinstvo je očarano nad močno ljubeznijo med Romeom in Julijo, hkrati pa se zaveda bližajoče se pogube, ki ju čaka. Ta kontrast med njuno strastjo in vedenjem o njuni tragični usodi poveča čustveni učinek predstave.