Slike in opisi ognjičev prispevajo k občutku upanja in odpornosti. Rože so opisane kot "ognjene" in "strašne", kar simbolizira Lizabethino odločnost in moč v soočenju s težavami. Način, kako skrbno neguje in varuje ognjič, predstavlja njeno sposobnost najti tolažbo in lepoto tudi v težkih okoliščinah.
Vendar pa zgodba nosi tudi temeljni občutek melanholije. Lizabethina družina se težko preživlja, očetova brezposelnost in alkoholizem pa mečeta senco na njuno življenje. Kontrast med živahnimi ognjiči in ostro realnostjo revščine poudarja grenko-sladko naravo Lizabethinega položaja.
Poleg tega ima zaključek zgodbe kanček tragike. Lizabethine ognjiče uniči nenadna nevihta, ki simbolizira krhkost in minljivost upanja v soočenju s surovo resničnostjo. Vendar Lizabeth tudi v tem trenutku izgube najde moč in odločenost, da nadaljuje, kar odseva trajni duh človeške odpornosti.
Če povzamemo, razpoloženje, ustvarjeno v "Ognjičih", je občutljivo ravnovesje med upanjem in melanholijo, ki prikazuje protagonistovo sposobnost, da najde lepoto in moč sredi revščine in stiske.