1. Strast kot uničevalna sila :Frankenstein prikazuje strast kot uničujočo silo, ko je neobvladljiva. Victorjeva nenasitna strast do znanja in znanstvenih odkritij ga zaslepi za etične premisleke, kar vodi do tragične stvaritve pošasti.
2. Čustveni vpliv :Strast je prikazana kot premočna, sposobna razžrti posameznike ter prevladati nad razumom in presojo. Pošastni intenzivni občutki zavrnitve, jeze in hrepenenja vodijo njegova dejanja in povzročijo vrsto tragičnih dogodkov.
3. Izolacija in samota :Pretirana strast lahko vodi v izolacijo in odklop od drugih. Tako Frankenstein kot pošast doživljata čustveno trpljenje in odtujenost zaradi svojih močnih strasti in bojev.
4. Uravnoteženje strasti in razuma :Roman nakazuje, da je ključnega pomena najti ravnovesje med strastnim udejstvovanjem in racionalnim odločanjem. Frankensteinov neuspeh pri upoštevanju etičnih posledic svojih dejanj ponazarja nevarnosti dovoliti, da strast prevlada nad razumom.
5. Strast in empatija :Pošastna pripoved poudarja pomen empatije in razumevanja kot odgovor na strastno vedenje. Frankensteinovo pomanjkanje empatije do svojega ustvarjanja spodbuja pošastno zamero in uničujoča dejanja.
6. Strast kot dvojnost :Strast je, tako kot mnogi drugi vidiki v romanu, prikazana kot dvojnost. Lahko je gonilna sila za ustvarjanje in inovacije ali destruktivna sila, ki vodi v izolacijo in katastrofo.
Navsezadnje Frankenstein opozarja bralce, naj bodo pozorni na morebitne negativne posledice skrajne strasti, in poudarja potrebo po odgovornem odločanju, empatičnem razumevanju in uravnoteženem pristopu do življenja.