V zgodbi je več posebnih primerov ironije. Na primer, mirnodobni ukrepi, ki jih izvaja vlada, kot so policijska ura, prepoved javnih zbiranj in stroga cenzura, so ironično bolj zatiralski kot vojni ukrepi, ki naj bi jih nadomestili.
Drug primer ironije je dejstvo, da vlada trdi, da ščiti svoje državljane pred grožnjo terorizma, vendar resnična grožnja prihaja od vlade same. Zgodba nakazuje, da vladni zatiralski ukrepi niso le neučinkoviti pri preprečevanju terorizma, ampak dejansko ustvarjajo okolje, ki ga rojeva.
Ironija v "Civil Peace" ima več namenov. V bralcu vzbudi občutek napetosti in nelagodja ter poudari absurdnost in protislovja družbe, prikazane v zgodbi. Bralca tudi spodbuja h kritičnemu razmišljanju o naravi miru in sredstvih, s katerimi se ta doseže.