Konflikti in napetosti :Ismenina vloga v igri ustvarja konflikt in napetost, saj nasprotuje Antigonini odločitvi, da kljubuje Kreontovemu ukazu in pokoplje njunega brata Polinejka. Antigonina odločenost, da bo spoštovala zakone bogov in spomin na njenega brata, se spopada z Ismeninim strahom pred posledicami in željo, da bi se izognila težavam. Ta konflikt poganja zaplet naprej in dodaja globino raziskovanju tem, kot so zvestoba, družina in državljanska nepokorščina.
Moralna zapletenost :Ismenin lik predstavlja moralno dilemo, ki zaplete etični okvir predstave. Medtem ko Antigonina dejanja vodijo njena močna moralna načela, Ismene vzbuja utemeljene pomisleke glede nevarnosti kljubovanja državni avtoriteti in morebitne škode, ki bi jo lahko prinesla njihovi družini. Njena prisotnost izzove občinstvo, da razmisli o kompleksnosti moralnih odločitev in napetosti med individualno vestjo in družbenimi normami.
Folia znakov :Ismena služi kot krila Antigoni in poudarja razlike v njunih osebnostih, vrednotah in odzivih na krizo. Antigona je prikazana kot pogumna, načelna in pripravljena žrtvovati lastno življenje za to, v kar verjame. Ismena je na drugi strani bolj previdna, pragmatična in se boji posledic. S primerjavo teh dveh sester Sofoklej raziskuje spekter človeških odzivov na stisko in moralne izzive.
Dramatična ironija :Ismenine interakcije z Antigono ustvarjajo trenutke dramatične ironije, kjer se občinstvo zaveda informacij ali posledic, ki jih liki sami še ne dojamejo popolnoma. Na primer, ko Ismene skuša Antigono odvrniti od njenega načrta, občinstvo ve, da bodo Antigonina dejanja na koncu privedla do njenega padca, kar igri doda občutek napetosti in tragedije.
Na splošno lik Ismene predstavlja protiutež Antigonini neomajni odločenosti, poglablja raziskovanje moralnih dilem in povečuje dramatično napetost in kompleksnost Sofoklejeve igre.