1. Magmatski/magmatski procesi:
Kristali lahko nastanejo, ko se staljena kamnina (magma) ohladi in strdi. Ko se magma ohlaja, začnejo minerali v njej kristalizirati, kar ima za posledico magmatske kamnine s kristali. Ti kristali se lahko razlikujejo od drobnih zrn do velikih vidnih kristalov, odvisno od hitrosti ohlajanja in sestave magme.
2. Hidrotermalni procesi:
Hidrotermalne raztopine so vroče vode, ki prenašajo raztopljene minerale. Te raztopine lahko krožijo globoko v zemeljski skorji, kjer lahko odlagajo kristale v razpoke, votline in odprte prostore. Minerali se izločajo iz hidrotermalnih tekočin in tvorijo žile in mineralna nahajališča. Številni dragoceni kristali, kot so kremen, ametist in nekateri dragi kamni, nastanejo s hidrotermalnimi procesi.
3. Sedimentni procesi:
Kristali lahko nastanejo tudi s sedimentnimi procesi. Ko se usedline, kot sta pesek in blato, odlagajo v plasteh in so v geološkem času izpostavljene pritisku in temperaturi, se lahko spremenijo in kristalizirajo. Nekatere sedimentne kamnine, kot so apnenci in peščenjaki, lahko vsebujejo kristale, ki nastanejo s temi procesi.
4. Metamorfni procesi:
Metamorfni procesi nastanejo, ko se že obstoječe kamnine spremenijo zaradi toplote, pritiska in kemičnih reakcij. Med metamorfozo lahko minerali rekristalizirajo in tvorijo nove kristale. Metamorfne kamnine, kot sta marmor in skrilavec, lahko vsebujejo kristale, ki nastanejo s temi procesi.
5. Biološki procesi:
Nekateri kristali lahko nastanejo tudi z biološkimi procesi. Na primer, nekateri organizmi, kot so mehkužci, korale in nekatere rastline, lahko proizvajajo kristale kot del svoje rasti in presnovnih procesov. Ti biogeni kristali vključujejo školjke, bisere in rastlinske kristale.
Pomembno je omeniti, da lahko nastajanje kristalov poteka v milijonih let, različni geološki pogoji pa lahko povzročijo nastanek najrazličnejših kristalov različnih oblik, velikosti in sestave.