Nadrealistične igre je v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja razvila skupina francoskih pisateljev in umetnikov, med njimi Antonin Artaud, Roger Vitrac in Robert Desnos. Na te dramatike je vplivalo nadrealistično gibanje v umetnosti in literaturi, ki je skušalo razbiti konvencionalne predstave o realnosti in raziskati podzavest.
Nadrealistične igre so pogosto zahtevne in nekonvencionalne, občinstvo pa jih lahko težko razume. Vendar pa so lahko tudi zelo koristni, saj občinstvu ponudijo nov način gledanja na svet.
Nekateri primeri nadrealističnih iger vključujejo:
- "Plešasta sopranistka" Eugena Ionesca
- "Nosorog" Eugena Ionesca
- "Čakajoč Godota" Samuela Becketta
- "Proces" Franza Kafke
- "The Importance of Being Earnest" Oscarja Wilda
Te igre raziskujejo različne teme, vključno z naravo resničnosti, nezavednim umom in človeškim stanjem. Vsi so zelo domiselni in spodbujajo razmišljanje ter se še danes izvajajo po vsem svetu.