Tukaj je tisto, kar iščejo:
* Razvoj zaznavanja globine: Vizualna pečina pomaga ugotoviti, pri kateri starosti dojenčki razvijejo sposobnost zaznavanja globine. To naredimo tako, da opazujemo, ali se obotavljajo plaziti čez navidezno spuščanje.
* Vpliv izkušenj: Raziskovalci lahko manipulirajo z okoljem, da ugotovijo, ali izkušnje vplivajo na zaznavanje globine. Na primer, lahko opazujejo, ali je verjetneje, da se bodo dojenčki, ki so imeli več izkušenj s plazenjem, izognili vidni pečini.
* Vloga namigov: Vizualna pečina pomaga izolirati posebne vizualne znake, ki prispevajo k zaznavanju globine, kot so prelivi teksture, relativna velikost in paralaksa gibanja.
* Medvrstne primerjave: Vizualna pečina je bila uporabljena za preučevanje zaznavanja globine pri različnih vrstah, kar omogoča primerjave med različnimi živalmi.
Kako deluje:
Vizualna pečina je preprosta naprava, ki je sestavljena iz ploščadi s prozorno stekleno površino. Polovica ploščadi je nad trdno podlago, druga polovica pa nad spustom, ki je prekrit s šahovnico, ki ustvarja iluzijo pečine.
Tukaj je nekaj ključnih ugotovitev vizualne raziskave pečine:
* Dojenčki, stari že 6 mesecev, kažejo oklevanje na robu vizualne pečine. To nakazuje, da so do te starosti razvili neko globinsko zaznavo.
* Izkušnje igrajo vlogo pri globinskem zaznavanju. Na primer, dojenčki, ki so imeli več priložnosti za plazenje, se bodo bolj verjetno izognili vidni pečini.
* Vizualni znaki so pomembni za zaznavanje globine. Dojenčki se bodo bolj verjetno izognili vidni pečini, če je prisotnih več vizualnih znakov, kot je teksturirana površina ali premikajoči se predmet.
Eksperiment vizualne pečine je bil dragoceno orodje za razumevanje razvoja zaznavanja globine ter vloge izkušenj in vizualnih znakov v tem procesu.