1. Razmišljanje vse ali nič (črno-belo razmišljanje): Gledanje na situacije ekstremno, brez srednje poti. Na primer:"Če na tem testu ne dobim popolnega rezultata, sem neuspeh."
2. Prekomerno posploševanje: Izdelava obsežnih zaključkov na podlagi enega samega dogodka. Na primer:"Padel sem pri tem enem testu, zato bom padel pri vseh razredih."
3. Mentalni filter: Osredotočanje le na negativne vidike situacije, ignoriranje pozitivnih. Na primer:"Na testu sem dobil dobro oceno, vendar sem zgrešil eno vprašanje, tako da ni dovolj dobro."
4. Diskvalificiranje pozitivnega: Zavrnitev pozitivnih izkušenj ali dosežkov. Na primer:"Dobil sem napredovanje, vendar to ni bilo veliko, to bi lahko storil kdorkoli."
5. Prehitri sklepi: Predpostavke brez zadostnih dokazov.
* Branje misli: Ob predpostavki, da veste, kaj drugi mislijo. Na primer:"Moj šef je jezen name, ker zamujam, čeprav ni rekel ničesar."
* Vedeževanje: Negativno napovedovanje prihodnosti. Na primer:"Padel bom na tej predstavitvi."
6. Povečava in pomanjšanje: Pretiravanje pomena negativnih dogodkov ob omalovaževanju pozitivnih. Na primer:"V poročilu sem naredil majhno napako, zato bom izgubil službo."
7. Čustveno sklepanje: Pustite, da čustva narekujejo vaše misli in prepričanja. Na primer:"Počutim se tesnobno, zato sem gotovo v nevarnosti."
8. Izjave Should: Uporaba togih pravil in pričakovanj, ki vodijo v krivdo in frustracijo. Na primer, "Moral bi biti sposoben narediti vse popolno."
9. Označevanje: Pripenjanje negativnih etiket sebi ali drugim. Na primer:"Jaz sem zguba."
10. Personalizacija: Obtoževanje sebe za stvari, ki so izven vašega nadzora. Na primer:"Prijatelj me ni poklical nazaj, ker sem naredil nekaj narobe."
Pomembno je omeniti, da se vsi občasno soočijo s temi miselnimi vzorci. Ko pa postanejo pogosti in prodorni, lahko prispevajo k anksioznosti, depresiji in drugim težavam z duševnim zdravjem. Namen kognitivne terapije je pomagati posameznikom prepoznati in izzvati ta izkrivljanja ter jih nadomestiti z bolj uravnoteženimi in realističnimi mislimi.