Evo, zakaj se imenuje "duh":
* Efemerni: Kratek je in hitro izgine, kot duh, ki izgine v trenutku.
* subtilno: Komaj je tam, skoraj neopazen, podobno kot je duh pogosto neviden.
* IMPLIED: Predlaga prisotnost nečesa, kar se ni popolnoma manifestirano, podobno kot duh je spektralna prisotnost.
Ta izraz se pogosto uporablja za opis lika, ki poskuša zatreti svoja čustva ali ki se počuti konfliktno. Prav tako lahko nakazuje, da se človek trudi biti vljuden ali zadržan, vendar se bori za ohranitev njihove zbranosti.
Tu je nekaj primerov, kako se lahko "duh nasmeha" uporabi v stavku:
* "Ghost nasmeha se je igral na njenih ustnicah, ko je poslušala njegovo zgodbo."
* "Prisilil je duha nasmeha in se trudil, da bi bil videti srečen."
* "Detektiv je videl duha nasmeha na osumljenčevem obrazu, zaradi česar je bil sumljiv."
Stavek zajame bistvo občutljivega, skoraj neopaznega izraza, ki govori o človekovem notranjem stanju.