Brutova reakcija:
1. Šok in strah :Brutus je globoko prizadet zaradi pojava Cezarjevega duha. Ta nadnaravni dogodek pride povsem nepripravljenega in ga šokira do samega srca. Navdaja ga strah in začudenje.
2. Zmeda in dvom :Pogled na duha sproža dvome in vprašanja v Brutovem umu. Začne se spraševati, ali se je prav odločil, da se je pridružil zaroti za atentat na Cezarja.
3. Krivda in obžalovanje :Brutus čuti krivdo in obžalovanje zaradi svoje vloge pri Cezarjevi smrti. Pojav duha nakazuje, da Cezarjev duh ni miren, kar močno bremeni Brutovo vest.
4. Duševne bolečine :Brut doživlja hude duševne bolečine zaradi pojava duha. Postane zaskrbljen, nemiren in ne more najti tolažbe.
5. Izguba racionalnosti :Nadnaravno srečanje terja davek na Brutovih razumskih sposobnostih. Postane dovzeten za iracionalne misli, vizije in halucinacije, kot je očitno, ko je pozneje napačno prebral znake pred bitko pri Filipih.
Dejanja in posledice:
1. Odločitev za boj :Ko vidi duha, se Brut odloči boriti proti silam, ki sta jih vodila Oktavij Cezar in Mark Antonij. Verjame, da je obisk duhov opozorilo, da se bliža državljanska vojna in da mora braniti svoja dejanja in ideale rimske republike.
2. Bitka pri Filipih :Brut se sooči z Oktavijem in Antonijem v bitki pri Filipih. Kljub njegovim hrabrim prizadevanjem je Brutova vojska poražena.
3. Tragični konec :Brutus si končno vzame življenje, potem ko je spoznal nesmiselnost nadaljevanja boja. Njegov samomor označuje konec republikanske stvari in utira pot vzponu Oktavija Cezarja kot vladarja Rimskega imperija.
Pojav Cezarjevega duha v "Juliju Cezarju" služi kot ključna prelomnica v predstavi. Katalizira Brutov notranji konflikt, zaostri njegovo krivdo in sproži verigo dogodkov, ki vodijo do njegove tragične smrti in padca republikanskih idealov, ki jih je cenil.