Obstaja veliko različnih vrst znanja, ki lahko povzročijo dramatično ironijo. Nekateri pogosti primeri vključujejo:
* Znanje prihodnosti: Občinstvo morda ve, da je določen lik v nevarnosti, čeprav se sam lik tega ne zaveda.
* Znanje o preteklosti: Občinstvo morda ve za preteklost lika, ki je drugim likom v zgodbi ne poznajo.
* Poznavanje skrivnosti: Občinstvo morda ve za skrivnost, ki jo drugi liki skrivajo.
* Poznavanje prave identitete lika: Občinstvo lahko ve, da je določen lik pravzaprav nekdo drug, drugi liki v zgodbi pa se tega ne zavedajo.
Dramatična ironija je lahko močno orodje za ustvarjanje napetosti in suspenza v zgodbi. Uporablja se lahko tudi za ustvarjanje humorja, saj se občinstvo smeji nepoznavanju resnice s strani likov.
Tukaj je nekaj primerov dramatične ironije v literaturi in filmu:
* V Shakespearovi drami *Romeo in Julija* občinstvo ve, da je zaljubljencema usojeno umreti, čeprav se tega sama ne zavedata.
* V filmu *Šesti čut* občinstvo ve, da je glavni junak Malcolm Crowe pravzaprav duh, čeprav se sam tega ne zaveda.
* V televizijski seriji *Lost* gledalci vedo, da je otok, na katerem so liki obtičali, pravzaprav vice, čeprav se liki sami tega ne zavedajo.
Dramatična ironija je močno orodje, ki ga je mogoče uporabiti za ustvarjanje različnih učinkov v zgodbi. Lahko se uporablja za ustvarjanje napetosti, humorja ali celo tragedije.