Ko Nick pravi, da je nenadoma uganil resnico, misli na trenutek, ko spozna, da Gatsbyjeve sanje temeljijo na zablodi in nedosegljivem idealu. Razume, da je Gatsby lovil iluzijo in da je njegova obsedenost z Daisy zgrajena na romantiziranih spominih in ne na pristnem razumevanju nje kot osebe.
To spoznanje osvetli tudi Gatsbyjevo tragično ozadje, njegovo hrepenenje po občutku pripadnosti in samouničevalno pot, ki jo je izbral. Nickovo prepoznavanje resnice poudarja osrednjo temo knjige – nesmiselnost lovljenja za neuresničljivimi sanjami in uničujoče posledice, ki so posledica življenja v preteklosti.