Ključni prispevki:
* Odkritje elektrona: Leta 1897 je Thomson izvajal poskuse s katodnimi cevmi, ki so ga privedli do zaključka, da so katodni žarki sestavljeni iz drobnih, negativno nabitih delcev, ki jih je imenoval "korpuskule". To odkritje je zaznamovalo začetek razumevanja atomske strukture in revolucioniralo fiziko. Te celice so zdaj znane kot elektroni.
* Model za slivov puding: Thomson je predlagal model atoma, ki ga je upodobil kot kroglo s pozitivnim nabojem z negativno nabitimi elektroni, vgrajenimi v njej, podobno kot slivov puding. Ta model, čeprav je bil pozneje nadomeščen, je omogočil temeljno razumevanje notranje strukture atoma.
* Masna spektrometrija: Znatno je prispeval k razvoju masne spektrometrije, tehnike, ki se uporablja za identifikacijo in merjenje mase atomov in molekul.
Druge pomembne informacije:
* Rojen: 18. december 1856, Cheetham Hill, Manchester, Anglija.
* Umrl: 30. avgust 1940, Cambridge, Anglija.
* Izobrazba: Študiral je na Trinity College v Cambridgeu, kjer je kasneje postal profesor.
* Nagrade in priznanja: Leta 1906 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko za odkritje elektrona.
* Zapuščina: Thomsonovo delo je postavilo temelje za nadaljnja odkritja v atomski fiziki, vključno z razvojem jedrskega modela atoma Ernesta Rutherforda.
Vpliv njegovega dela:
J.J. Thomsonovo delo je močno vplivalo na naše razumevanje materije in vesolja. Njegovo odkritje elektrona je odprlo povsem nova področja raziskovanja in utrlo pot razvoju sodobne fizike. Njegovo delo je imelo tudi praktično uporabo, kar je pripeljalo do razvoja tehnologij, kot sta elektronska mikroskopija in rentgenska difrakcija.
Thomson velja za enega od pionirjev sodobne fizike, njegovi prispevki pa še danes navdihujejo znanstvenike.