Tu so besedilni dokazi, ki to podpirajo:
* "Počutil sem se, kot da bi se mi zmešalo ... Nisem bil več samo normalen otrok." To neposredno izraža Percyjevo zmedenost in čustveni nemir glede njegove novoodkrite identitete.
* "Morda sem se motil glede Groverja. Mogoče je bil svet bolj čuden kraj, kot sem mislil, in morda, samo morda, sem bil del te čudnosti." To kaže na Percyjevo obotavljanje in nepripravljenost, da bi v celoti sprejel svoj status polboga.
* "Nisem si mogel predstavljati, da bi jutri hodil v šolo in prijateljem razlagal, da je moja mama boginja ljubezni, jaz pa sin boga morja." To razkrije Percyjev strah in zaskrbljenost glede družbenih posledic njegove novoodkrite identitete.
Percyjev notranji konflikt je ključen za zaplet zgodbe. Njegov boj s sprejemanjem je tisto, kar spodbuja njegovo pot samoodkrivanja in navsezadnje njegovo sprejemanje svoje vloge polboga. Ta konflikt izpostavlja tudi teme identitete, pripadnosti in bremena prikrite resnice.