1. Značilnosti:
* Okrogli znaki: Bilbo Baggins doživi pomemben razvoj značaja in se iz plašnega hobita spremeni v pogumnega in iznajdljivega pustolovca. Tudi Gandalf, Thorin Hrastoščit in Gollum kažejo globino in kompleksnost.
* Ravni znaki: Nekateri liki, kot so troli in goblini, služijo kot ovire in antagonisti, brez obsežnega razvoja.
2. Podobe in simbolizem:
* Opisni jezik: Tolkien uporablja žive opise, da ustvari bogat in poglobljen svet, kot je "mesečina na reki" ali "temne globine gozda".
* Simbolika: En prstan, zemljevid in igra uganke imajo simbolične pomene. Prstan predstavlja skušnjavo in moč, zemljevid predstavlja upanje in vodstvo, uganke pa duhovitost in modrost.
3. Struktura parcele:
* Klasično junakovo potovanje: Bilbovo potovanje sledi arhetipu klasičnega junakovega potovanja, vključno s klicem po pustolovščini, preizkušnjam in vrnitvijo s transformativno izkušnjo.
* Naraščajoče dogajanje in vrhunec: Zgodba se približuje vrhuncu z bitko petih vojsk, kjer vsi spopadi kulminirajo.
* Deus Ex Machina: Gandalfov pravočasen prihod v ključnih trenutkih, na primer med bitko, bi lahko štel za deus ex machina.
4. Tema:
* Pogum in odpornost: Bilbovo potovanje poudarja pomen soočanja s strahovi in premagovanja izzivov.
* Dom in pripadanje: Zgodba raziskuje teme doma, pripadnosti in iskanja svojega mesta v svetu.
* Pohlep in sebičnost: Spopad med palčki in Smaugom raziskuje nevarnosti pohlepa in pomen nesebičnosti.
5. Pripovedovalske tehnike:
* Prvoosebna pripoved: Zgodba je pripovedovana iz Bilbove perspektive, ki ponuja osebno in intimno stališče.
* Napovedovanje: Tolkien subtilno namiguje na prihodnje dogodke, kot je pojav Golluma ali zlovešči opisi Smaugovega brloga.
* Preblisk: Zgodba občasno uporablja prebliske, da razkrije pretekle dogodke in zagotovi kontekst.
6. Druge naprave:
* Aliteracija: Tolkien pogosto uporablja aliteracijo za poudarjanje in zapomnljivost, na primer "Bilbo Baggins" ali "Thorinov zaklad".
* Personifikacija: Neživim predmetom daje lastnosti, podobne človeškim, kot je "govoreči meč" ali "pojoča reka".
* Metafora: Za ustvarjanje živih podob uporablja metafore, na primer »gozd je bil temno morje« ali »zmaj je bil ognjena gora«.
To je le nekaj primerov literarnih prijemov, uporabljenih v Hobitu. Tolkien jih mojstrsko prepleta, da ustvari očarljivo in trajno zgodbo.