1. Eksperimentalni pristop:
- Boyle je poudaril pomen eksperimentiranja in empiričnih dokazov pri razumevanju narave snovi.
- Izvajal je številne poskuse in opazovanja, skrbno nadzoroval in meril različne dejavnike, da bi zbral podatke in podprl svoje teorije.
2. Korpuskularna teorija:
- Boyle je predlagal korpuskularno teorijo snovi, ki je predlagala, da je snov sestavljena iz drobnih, nedeljivih delcev, imenovanih korpuskule (kasneje znane kot atomi in molekule).
- Ta ideja je bila odmik od prevladujočega aristotelovskega koncepta materije kot neprekinjene in neskončno deljive.
3. Obnašanje vakuuma in plina:
- Boylov slavni poskus z zračno črpalko je dokazal obstoj vakuuma in pokazal, da se prostornina plina spreminja v obratnem sorazmerju z njegovim tlakom (Boylov zakon).
- To je bilo v nasprotju z aristotelovskim pojmovanjem, da narava sovraži vakuum in je omogočilo vpogled v obnašanje plinov.
4. Kvantitativna analiza:
- Boyle je dajal velik pomen natančnim meritvam in kvantitativni analizi svojih eksperimentalnih podatkov. Razvil je instrumente, kot sta barometer in zračna črpalka za natančno merjenje tlaka in prostornine.
5. Znanstvena metoda:
- Boylov znanstveni pristop je vključeval sistematično opazovanje, eksperimentiranje, testiranje hipotez in logično sklepanje.
- Zavzemal se je za uporabo nadzorovanih eksperimentov in natančno analizo rezultatov, s čimer je postavil precedens za sodobno znanstveno metodo.
6. Zavračanje sholastike :
- Boyle je zavračal prevladujoč sholastični pristop zanašanja zgolj na deduktivno sklepanje in filozofske argumente.
- Trdil je, da mora znanje o naravnem svetu temeljiti na empiričnih dokazih in eksperimentalnem preverjanju.
7. Eksperimentalna filozofija:
- Boylov pristop je ponazarjal nastajajoči koncept "eksperimentalne filozofije", ki je skušal združiti filozofsko raziskovanje z znanstvenim eksperimentiranjem in opazovanjem.
- Ta pristop je postal temelj sodobne znanstvene metodologije.
8. Vpliv na sodobno znanost :
- Boyleovo delo je postavilo temelje moderni kemiji, prispevalo k razvoju atomskih in molekularnih teorij ter razumevanju obnašanja plinov.
- Njegov poudarek na eksperimentiranju in kvantitativni analizi je postal bistvena načela v znanstvenem raziskovanju.