Pesem je napisana iz perspektive človeka, ki posluša Orfejevo glasbo in je navdušen nad njeno lepoto. Oseba opisuje, kako je glasba tako močna, da lahko pozabi na svoje težave in skrbi ter preprosto uživa v trenutku.
Pesem tudi omenja, kako je imela Orfejeva glasba velik vpliv na naravni svet. Drevesa bi plesala, živali bi se zbirale okoli njega in celo kamni bi jokali, ko bi ga slišali igrati.
Pesem se konča z razmišljanjem osebe o moči glasbe in o tem, kako lahko združi ljudi in ustvari občutek enotnosti.
Pomen pesmi je, da ima glasba moč preseči človeške omejitve in zbližati ljudi. Je univerzalni jezik, v katerem lahko uživajo vsi, ne glede na njihovo ozadje ali prepričanja.