Osupljiv primer Shakespearove uporabe nezvestobe za razvoj teme nezvestobe je v drami "Othello". Protagonist Othello je plemenit in spoštovan vojak, globoko predan svoji ženi Desdemoni. Toda njegov notranji konflikt se pojavi, ko Iago, zvit zlobnež, v Othellov um zaseje seme dvoma, vlije ljubosumje in sum. Othellova negotovost in prepričanje v Desdemonino nezvestobo ga pripeljeta do tragičnega dejanja, ki na koncu uniči njuno ljubezen in svoj ugled.
V tem konfliktu Shakespeare poudarja uničujočo moč ljubosumja in erozijo zaupanja v odnosu. Othellovo potovanje od suma do gotovosti odseva nevarnosti zunanjih sil, ki izkoriščajo slabosti in ustvarjajo dvome, kar vodi do uničujočih posledic.
Drug opazen primer, ko je Shakespeare uporabil nezvestobo za tematski razvoj, je mogoče videti v "Zimski pravljici". Tu kralj Leontes podleže ljubosumju, ko svojo ženo Hermiono sumi nezvestobe s svojim tesnim prijateljem Poliksenom. Leontesov neutemeljen sum vodi do odtujitve njegove družine, izgona Hermione in izgube njune mlade hčerke.
Shakespeare uporablja ta konflikt, da razišče posledice nepremišljene presoje in jedke narave ljubosumja. Odrešilni konec predstave, v katerem se Hermiona ponovno združi s svojo družino, poudarja moč odpuščanja in sprave ter poudarja možnost prenove tudi po izdaji.
V "Hamletu" se Shakespeare poglobi v širši družbeni kontekst nezvestobe, tako da prikaže pokvarjenost dvora in moralni padec v kraljevini Danskem. Poroka kraljice Gertrude s Klavdijem, bratom njenega moža, je videti kot dejanje izdaje, kar še dodatno podžge Hamletovo eksistencialno krizo in željo po maščevanju.
Ta nezvestoba v kraljevi družini simbolizira širšo družbeno slabo počutje in doda plast zapletenosti v igrino raziskovanje vprašanj, kot so čast, prevara in dolžnost. Shakespeare razkriva temno plat človeške narave in vpliv družinske in družbene nezvestobe na posameznika.
Pomembno je omeniti, da Shakespearova uporaba nezvestobe odraža tudi kulturne norme in družbena pričakovanja njegovega časa. Vendar pa njegova niansirana upodobitev likov, njihovih notranjih konfliktov in posledic prelomljene zvestobe razkriva brezčasno razumevanje človeške narave in večplastnih vidikov nezvestobe. Z uporabo nezvestobe kot osrednjega konflikta Shakespeare razkriva zapletenost odnosov, izdaje in odrešitve ter vabi občinstvo k razmišljanju o univerzalnih temah, ki še vedno odmevajo tudi onkraj elizabetinske dobe.