Če se osredotočimo na poglavja 11–16 Frankensteina, kako ta del preoblikuje odziv bralcev na pošast. V kolikšni meri ta poglavja odražajo pogled Mary Shelley na družbo?

V poglavjih 11-16 Frankensteina je lik Pošasti podvržen pomembnim spremembam, ki preoblikujejo bralčev odziv nanj. Ta del romana razkrije več notranjih misli, občutkov in vzgibov Pošasti ter ga počloveči na način, ki pri bralcu vzbudi sočutje in razumevanje. Tukaj je nekaj ključnih vidikov, kako ta poglavja preoblikujejo bralčev odziv na Pošast:

1. Predstavitev perspektive pošasti :

Pred temi poglavji je bila pošast predstavljena predvsem skozi optiko Victorja Frankensteina in odzivov drugih likov nanj. Vendar ima bralec v poglavjih 11-16 neposreden dostop do Pošastnih misli in čustev. To bralcu omogoča, da ga vidi kot čuteče, čustveno bitje, ki je sposobno trpeti in hrepeneti po družbi.

2. Raziskovanje pošastnega otroštva :

Pošast razmišlja o svojih zgodnjih izkušnjah po ustvarjanju, opisuje svojo začetno zmedenost, strah in radovednost. Pripoveduje o svojih bojih za preživetje in svojih srečanjih z naravo in družbo. Ta vpogled v njegovo vzgojo pomaga bralcu razumeti motivacije Pošasti in zagotavlja kontekst za njegova dejanja.

3. Empatija do pošasti :

Pošastna pripoved pri bralcu vzbudi sočutje, ko objokuje svojo osamljenost in si želi ljubezni, razumevanja in mesta v družbi. Zaradi njegove osamljenosti in trpljenja je simpatičen, kar izpodbija prvotno dojemanje o njem kot o čisto pošastnem in zlobnem bitju.

4. Družbeno zavračanje :

Bralec je priča ponavljajočim se poskusom pošasti, da bi se povezal z ljudmi, a je le zavrnjen in ponižen. Njegovo željo po druženju in sprejetosti srečata s strahom in sovraštvom, kar kaže na predsodke in krutost, ki obstajajo v družbi.

5. Razmišljanja o naravi in ​​človeštvu :

Pošastne izkušnje ga vodijo k razmišljanju o odnosu med naravo in človeštvom. Lepoto in harmonijo narave postavlja v nasprotje s pomanjkljivostmi in nepopolnostjo človeške družbe ter postavlja vprašanja o naravi dobrote in zla.

6. Družbena refleksija :

Skozi Pošastne izkušnje in opažanja Mary Shelley razmišlja o družbenih vprašanjih svojega časa. Roman kritizira družbene hierarhije, predsodke in posledice zanemarjanja sočutja in razumevanja.

7. Spreminjanje moralnih perspektiv :

Bralčeva moralna ocena Victorja Frankensteina in pošasti postane bolj zapletena. Medtem ko Victorjeva dejanja ostajajo etično vprašljiva, bralec zdaj lahko razume motive in dejanja Pošasti kot odgovor družbi, ki ga je zavrnila.

Skratka, 11.–16. poglavja Frankensteina preoblikujejo bralčev odziv na pošast tako, da zagotovijo vpogled v njegov notranji svet in izkušnje. Predstavitev pošastnega zornega kota ga počloveči, vzbuja empatijo in izpodbija prvotno dojemanje o njem kot povsem zlem. Raziskovanje značaja pošasti Mary Shelley služi tudi kot kritika družbenih vprašanj, ki poudarjajo posledice predsodkov, izolacije in pomanjkanja sočutja.