Krščanski humanizem: Erazem je bil ena vodilnih osebnosti krščanskega humanizma, ki je poudarjal študij klasične grške in rimske književnosti in filozofije kot sredstva za razumevanje Svetega pisma ter spodbujanje moralnega in duhovnega razvoja. Kritiziral je tako sholastično teologijo svojega časa kot ekscese protestantske reformacije.
Reforma katoliške cerkve: Erazem je bil kritičen do korupcije in zlorab znotraj katoliške cerkve ter je pozval k njeni reformi. Vendar pa je nasprotoval protestantskim reformatorjem, kot je bil Martin Luther, ki so se želeli ločiti od Cerkve. Erazem je verjel, da je Cerkev mogoče reformirati od znotraj, in spodbujal dialog in razumevanje med različnimi krščanskimi skupinami.
Izobrazba: Erasmus je bil strasten zagovornik izobraževanja in je o tej temi veliko pisal. Poudaril je pomen široke in svobodne izobrazbe, ki naj vključuje študij klasike, filozofije in znanosti. Napisal je tudi več učbenikov in izobraževalnih razprav, vključno z "De ratione studii" ("O metodi študija").
Socialna in politična vprašanja: Erazem je pisal o družbenih in političnih vprašanjih, kot so vojne, revščina in zatiranje. Obsojal je nasilje in okrutnost svojega časa ter se zavzemal za mirno reševanje konfliktov. Govoril je tudi proti družbenim in političnim krivicam svojega časa in pozival k reformam.
Umetnost življenja: Erazem je napisal več del, ki so raziskovala umetnost življenja ali iskanje sreče. V teh delih je razpravljal o pomenu samospoznavanja, notranjega miru in zmernosti. Pisal je tudi o negovanju prijateljstva ter pomenu hvaležnosti in zadovoljstva v življenju.