Razvoj likov in zgodba iz ozadja:
* Reganin lik: V romanu je Regan bolj zapleten in problematičen lik. Njena osebnost je opisana kot bolj nestalna in nestabilna, z zgodovino psiholoških težav. Film poenostavi njen lik in jo prikaže kot tipično, na videz nedolžno mlado dekle pred obsedenostjo.
* Oče Damien Karras: V romanu je oče Karras bolj introspektiven in konflikten lik z globljo zgodovino. Obširneje so raziskani njegovi osebni boji in razlogi za njegovo odločitev, da postane duhovnik. Film poenostavlja njegov lik in se osredotoča predvsem na njegov boj z vero in posestjo.
* Oče Lankester Merrin: V romanu sta zgodba očeta Merrina in njegovo strokovno znanje o demonologiji podrobnejša, kar omogoča boljše razumevanje njegovega značaja. V filmu je njegov lik prikazan kot bolj stoičen in skrivnosten.
Posedovanje in eksorcizem:
* Narava posesti: Roman predstavlja bolj niansiran in psihološko kompleksen pogled na posest. Reganino vedenje je bolj večplastno, ne vključuje le fizičnega nasilja, temveč tudi psihične sposobnosti in globoko razumevanje zla. Film se osredotoča predvsem na fizične manifestacije demonske sile.
* Izganjanje hudiča: Roman eksorcizem opisuje podrobneje in z večjo psihološko globino. Rituali in molitve so bolj zapleteni, boj med očetom Karrasom in demonom pa je predstavljen kot bolj notranji boj. Čeprav je film dramatičen, se osredotoča na bolj vizualne in visceralne vidike eksorcizma.
* Konec: Konec romana je temnejši in bolj dvoumen kot konec filma. Smrt očeta Karrasa je bolj brutalna in zadnji prizor nakazuje, da je demon morda še vedno prisoten na svetu. Čeprav je konec filma tragičen, daje občutek zaključka.
Druge razlike:
* Nastavitev: Roman je postavljen v Georgetown, Washington, D.C., film pa snemajo predvsem v bližnjem predmestju Marylanda.
* Ton: Roman je bolj literaren in filozofski, raziskuje teme vere, dvoma in narave zla. Film se ob raziskovanju teh tem bolj nagiba k grozljivkam in napetosti.
Če povzamemo, roman *Izganjalec hudiča* ponuja bolj zapleteno in niansirano raziskovanje tem in likov zgodbe, medtem ko film poudarja grozljive in vizualne vidike obsedenosti in izganjanja hudiča. Obe različici zgodbe sta prispevali k ikoničnemu statusu *Izganjalca hudiča* kot mejnika v žanru grozljivk.