1. Izvor: "Tiha noč" je bila prvotno nemška pesem z naslovom "Stille Nacht, heilige Nacht", ki jo je leta 1816 napisal avstrijski duhovnik Joseph Mohr.
2. Glasbena kompozicija: Glasbo za »Tiho noč« je leta 1818 zložil Franz Xaver Gruber, šolski učitelj in organist v vasi Oberndorf bei Salzburg v Avstriji.
3. Prva izvedba: Prva izvedba »Tihe noči« je bila na božični večer, 24. decembra 1818, v cerkvi svetega Nikolaja v Oberndorfu. Kitara, uporabljena pri prvi izvedbi, je še ohranjena in jo je mogoče videti v cerkvi.
4. Tradicija božičnega večera: "Tiha noč" je hitro pridobila na priljubljenosti in postala tradicionalna božična pesem, ki jo izvajajo in pojejo po vsem svetu na božični večer.
5. Poči struna na kitari: Med prvo izvedbo "Tihe noči" so se pokvarile cerkvene orgle, zato sta se Mohr in Gruber odločila, da jih izvedeta ob kitarski spremljavi. Med petjem med bogoslužjem se je ena od kitarskih strun zlomila, vendar je Mohr improviziral in zaigral melodijo le s štirimi preostalimi strunami.
6. Prevod: Izvirno nemško besedilo je leta 1855 v angleščino prevedel ameriški episkopalni duhovnik John Freeman Young.
7. Globalna priljubljenost: "Tiha noč" je bila prevedena v več kot 300 jezikov in narečij, zaradi česar je ena najbolj znanih in priljubljenih božičnih pesmi po vsem svetu.
8. Glasbeni aranžmaji: Obstajajo številne glasbene priredbe »Silent Night«, vključno z različicami klasičnih glasbenikov, pop umetnikov, jazzistov in zborov.
9. Kulturni vpliv: "Tiha noč" je presegla verske in kulturne meje ter postala univerzalni simbol miru in dobre volje v prazničnem času.
10. Zgodovinski kontekst: Nastanek "Tihe noči" je sovpadal s časom političnih in družbenih pretresov v Evropi, ki so sledili napoleonskim vojnam in Dunajskemu kongresu. Sporočilo pesmi o miru in enotnosti je odmevalo med ljudmi, ki so hrepeneli po boljši prihodnosti.