- Za zapisovanje so uporabljali glinene tablice.
- Za pisanje na teh tablicah je bila razvita klinopisna pisava.
- Tablice so beležile gospodarske transakcije, pravne dokumente in celo literarna dela.
2. Stari Egipt (3100-332 pr. n. št.):
- Papirus je bil primarni material za pisanje.
- Uporabljena je bila hieroglifska pisava.
- Zapisi so vključevali verska besedila, zgodovinska poročila in administrativne dokumente.
3. Starodavna Kitajska (1600-1046 pr. n. št.):
- Orakeljske kosti in bronaste posode so bile uporabljene za vodenje evidenc.
- Orakeljske kosti so bile popisane z vprašanji božanstvom, odgovori pa so bili interpretirani na podlagi razpok, ki so nastale.
- Bronaste posode so zabeležile dogodke in obrede.
4. Starodavna Indija (3300 pr. n. št.-500 n. št.):
- Za pisalne površine so bili uporabljeni palmovi listi in brezovo lubje.
- Sanskrt in drugi regionalni jeziki so bili zapisani z različnimi pisavami.
- Zapisi so vključevali verska besedila, medicinske razprave in administrativne račune.
5. Stara Grčija in Rim (8. stoletje pr. n. št. – 4. stol. n. št.):
- Papirus in pergament sta bila široko uporabljena.
- Grščina in latinščina sta bila pomembna jezika.
- Zapisi so zajemali filozofijo, literaturo, zgodovino in upravljanje.
6. Srednjeveška Evropa (5.–15. stoletje n. št.):
- Pergament in velum sta postala prednostna materiala za pisanje.
- Rokopisi, osvetljeni z zapletenimi umetninami, so služili kot zapisi.
- Zapisi so vključevali pravne dokumente, verska besedila in kronike.
7. Predkolumbovske civilizacije (2600 pr. n. št.-1521 n. št.):
- Maji iz Srednje Amerike so uporabljali Dresdenski kodeks, knjigo iz lubja papirja, za dokumentiranje astronomskih opazovanj, koledarjev in verskih obredov.
- Inki iz Južne Amerike so se zanašali na sistem, imenovan quipu, z uporabo barvnih vrvic in vozlov za zapisovanje številskih podatkov.
8. Moderna doba (15. stoletje naprej):
- Tiskarski stroj je revolucioniral vodenje evidenc.
- Papir je postopoma nadomestil pergament in velum kot primarno pisalno površino.
- Digitalna tehnologija je prinesla elektronsko vodenje evidenc ter razvoj baz podatkov in programske opreme za upravljanje informacij.
Z razvojem družb so se razvili bolj sofisticirani sistemi vodenja evidenc, vključno z uporabo poslovnih knjig, dnevnikov in specializirane dokumentacije za različna področja. V sodobnem svetu vse bolj prevladuje digitalno vodenje evidenc, ki omogoča učinkovito shranjevanje, iskanje in deljenje informacij.