Taylor podrobneje pojasni to metaforo tako, da knjigo opiše kot »omarico bogatih draguljev«, »bleščečih diamantov« in »neprecenljivih biserov«. Te metafore izražajo idejo, da knjiga vsebuje globoko in duhovno razsvetljujočo vsebino, ki jo je vredno ceniti in o njej razmišljati.
Nadalje pojasnjuje, da knjiga ni mišljena kot celovita teološka razprava, temveč zbirka kratkih in jedrnatih meditacij, namenjenih navdihovanju bralcev in poglobitvi njihovega razumevanja duhovnih zadev. S primerjavo teh meditacij z dragulji Taylor nakazuje, da so kot izbrušeni in prečiščeni drobci modrosti, od katerih vsak ponuja vpogled v globine božanske resnice.
Na splošno Taylorjeva uporaba izraza "dragulj" v predgovoru poudarja vrednost in pomen verskih naukov, predstavljenih v knjigi, ter spodbuja bralce, da raziskujejo in cenijo duhovne vpoglede, ki jih vsebuje.