V kontekstu predstave ima ta replika več pomenskih plasti. Na eni ravni odraža teme maščevanja in nasilja, ki se prepletata skozi igro. Tamorino željo po maščevanju podžigata njena žalost in jeza zaradi izgube sina, zato je pripravljena iti na vse, da bi to dosegla. Na drugi ravni lahko linijo vidimo kot odraz dinamike moči, ki deluje v predstavi. Tamoro kot žensko in tujko moški liki okoli nje pogosto marginalizirajo in podcenjujejo. Vendar pa njena izjava o maščevanju dokazuje, da je ne gre jemati zlahka in da je sposobna imeti moč in vpliv sama po sebi.
Beseda "maščevanje je moje" ima tudi širši odmev zunaj konteksta predstave. Skozi zgodovino se je uporabljal za izražanje ideje, da je pravico in povračilo mogoče doseči z osebnimi dejanji, ne pa s pravnimi ali institucionalnimi sredstvi. Je poziv k ukrepanju in opomin, da se tisti, ki drugim delajo krivico, morda ne bodo vedno izognili posledicam.