1. Premik in izguba: Pesem se začne z opisom protagonistove izkušnje razseljenosti, ko zapustijo svoj dom in tavajo po različnih krajih. Vrstice »Taval sem in taval/dokler nisem prišel do kraja/katerega še nisem bil/mesto šotorov« nakazujejo občutek izgubljenosti in negotovosti, ko se govorec znajde na neznanem ozemlju.
2. Nevidnost: Protagonist čuti občutek nevidnosti in anonimnosti v mestu, kar ponazarjajo vrstice, kot je "Hodil sem po ulicah/kot senca med sencami." To odraža izkušnje mnogih marginaliziranih posameznikov, ki se počutijo spregledane in nepovezane z družbo.
3. Zasidranje v spominih: Kljub razseljenosti govorec najde tolažbo v svojih spominih in kulturnih koreninah. Vrstice, kot je »Spomine sem nosil/v svežnju na hrbtu/kot polž nosi svojo lupino«, poudarjajo pomen osebne zgodovine in dediščine pri ohranjanju občutka identitete in pripadnosti.
4. Ponovna povezava: Govorec sčasoma najde mesto pripadnosti skupnosti "mračnih obrazov" in doživi občutek ponovne povezanosti s svojo kulturno dediščino. Vrstice »Našel sem svoje ljudi/v središču mesta« nakazujejo proces samoodkrivanja in potrjevanja lastne identitete.
5. Trajni duh: Pesem se konča z odpornim in kljubovalnim tonom, ko govorec izjavi:"Še vedno sem tukaj/še vedno plešem." To posreduje sporočilo o moči in odpornosti, saj protagonist še naprej vztraja kljub svojim izkušnjam razseljenosti in odtujenosti.
Na splošno 'Anchorage' raziskuje teme razseljenosti, izgube in iskanja pripadnosti, hkrati pa poudarja moč spomina, kulturne dediščine in skupnosti pri ohranjanju občutka identitete in namena.