Pesem slavi vez ljubezni med govorcem, mladim fantom po imenu Vikram, in njegovo sestro Aradhano.
Vikram obuja spomine na njuno otroštvo, ko sta se skupaj igrala, si delila zgodbe in skrivnosti ter drug drugemu nudila srčno podporo in spodbudo.
Vendar, ko odrasteta, Vikram odide, da bi se izobraževal, fizična razdalja in čas narazen pa začneta napenjati njuno vez.
Vikramova odsotnost povzroči občutek hrepenenja in nostalgije, zato močno pogreša sestrino prisotnost in tolažbo, ki jo je prinašala v njegovo življenje.
Med Raksha Bandhanom, festivalom, ki simbolizira ljubezen in zaščito med brati in sestrami, Vikram napiše pismo Aradhani, v katerem izrazi svoja čustva in misli.
V pismu ji priznava, da mu ostaja pri srcu, čeprav je fizično oddaljena od nje, ter da sta njena prisotnost in ljubezen zanj vedno vir moči.
Razmišlja o posebnih spominih in izkušnjah, ki sta jih delila kot otroka, in priznava, da njune vezi ne veže le fizična bližina.
Pesem poudarja, da ljubezen presega čas, prostor in fizično ločitev, ljubezen med Vikramom in Aradhano pa ostaja neomajna kljub njuni oddaljenosti.